MOJ ŽIVLJENJSKI KODEKS: Dnevnik mojega boja (s samim sabo)
Priznam, teorijo obvladam v nulo. Če bi podeljevali doktorate iz tega, kako bi mora l človek odreagirati, bi bil jaz dekan fakultete. Točno vem, kaj je modro, kaj je prav in kaj se spodobi. A kaj, ko me praksa vsakič znova povozi. Moj karakter je preprosto hitrejši od moje pameti. Še vedno nehote prizadenem ljudi, ki jih imam rad, čeprav tega nočem. Še vedno delam v svojo škodo in si pljuvam v lastno skledo, čeprav se zraven v živo zavedam, da počenjam totalno neumnost. Sem človek z napako v sistemu, kjer sta moj ego in moj zoc pogosto glasnejša od tiste modrosti, ki sem jo prebral v knjigah in jih ponotranjil v svojih vrednotah. Ravno zato sem moral to zapisati – ne kot trofejo, ampak kot "švinglc" za na izpit življenja, da se ne uničim. Gost ali tečen hišnik? Po tej zemlji hodim in vem, da sem le gost. Lepo, ne? A kaj, ko se pogosto obnašam kot tečen hišnik. Gledam drevo in vem, da sva povezana, da smo vsi eno... a ko zunaj pritisne mraz, pozabim na vso to poetično poveza...